Svet se bo korenito prenovil: Matthias Horx, raziskovalec trendov in prihodnosti, in mag. Marcus Wild, strokovnjak za trgovino, predsednik nadzornega sveta SES-a, o prihodnosti, novih priložnostih za trgovce, paradoksih in novem vrednotenju uspeha
Kava po koroni ne bo več taka kot prej,« ste rekli v intervjuju med zaprtjem javnega življenja zaradi koronavirusa. Zakaj? Kdaj se bo vrnila normalnost?
Matthias Horx: Nikoli. Svet, kot ga poznamo, se pravkar razblinja. Obstajajo zgodovinski trenutki, kakršen je prav ta, v katerih prihodnost spremeni svojo smer. Zatem se svet sestavi na novo, v najslabšem primeru vse ostane, kot je bilo. Ljudje, družbe, kulture se nenehno spreminjajo, povsem v skladu z načelom evolucije. Prav gospodarstvo se bo moralo v dobi korone na novo utemeljiti. Tudi trgovina bo morala prestati proces za prihodnost. T. i. stara normalnost je bil precej mrzličen čas. Bili smo zasvojeni z vedno več ustvarjanja vrednosti, stopnjevanjem, zabavo, všečki, hkrati pa smo se izgubili. S koronakrizo nas je naenkrat doletela – tišina. Po pravici, si res želimo nazaj v staro normalnost? Prvi vzgib nas sili v to, da bi hitro spet vse zagnali, se vrnili v življenje, ki smo ga bili vajeni. Hitro. Nujno. Sicer se bo dejansko vse sesulo. Pa je res tako?
Kriza je nedvomno povzročila veliko trpljenja, mučno negotovost in ekonomsko stisko. Ne moremo zmanjševati pomena vsega tega, vendar še ni minilo. Hkrati pa nam omogoča, da se ozremo po drugačnem. Prihodnost postaja jasnejša, preglednejša. Svet je skoraj potonil, pa vendar presenetljivo marsikaj deluje celo bolje kot prej. V novi normalnosti bi lahko poleg standardnega modela rasti kot edinega ekonomskega modela prihodnosti za merilo vzeli indeks blaginje, ki meri tudi kvalitativne dimenzije blaginje – okolje, zdravje, povezanost, kakovost življenja.
Megatrendi ostajajo največja gonilna sila sprememb, s tem pa so tudi podlaga za gibanje trendov v maloprodaji. Sprožajo prelomne spremembe, saj srednjeročno in dolgoročno bistveno vplivajo na vse vidike gospodarstva in družbe. Svet po koroni ali bolje rečeno, z njo nastaja iz motnje megatrenda povezljivosti. Prekinitev globalizacije, ki zajema ves svet, pa ne vodi v odpravo povezav, temveč v novo organizacijo.
Lokalna proizvodnja in cvetoča spletna prodaja? Mar si to ne nasprotuje? Kje je tu sprememba?
Matthias Horx: Ključna beseda je tu glokalno. Razmah biokošaric kaže, da si regionalni izdelki in spletna trgovina ne nasprotujejo. V prihodnosti se bo obdržalo to, kar povezuje paradokse na novi ravni, to velja tudi za pojav t. i. figitalnih okolij. Korona je prinesla več človeške bližine in povezanosti, hkrati smo morali ohranjati razdaljo. Nekaj pa ostaja: ljudje si želijo druženja z ljudmi in hkrati obožujejo prednosti sodobnega tehničnega sveta. Ogromna priložnost za trgovino. Morda bo novi svet tudi nam prinesel upočasnitev, s tem pa priložnost, da prečistimo stvari, navade, odvisnosti. To ne pomeni, da se bo potrošnja po koroni izražala v radikalnem minimalizmu, se bo pa izrazila v spoznanju, da užitkov polno, izpolnjeno življenje ni odvisno od količine potrošnih izdelkov, ki jih posedujemo ali uporabljamo. Potrošnja zaradi potrošnje bo sedaj stopila v ozadje. Nasprotno gre odslej za potrošnjo s pomenom. Za razcvet lokalnega, renesanso obrti. Za potrošnike sta pomembni izvirnost in pristnost. Hkrati pa večja kakovost, smisel za to, kar je potrebno. Obdobje po rasti, z novim zavedanjem vrednot, ki ne potrebuje več stalnega pritiska na cene in iskanja najcenejšega, česar si nihče niti več ne želi. Predelava odpadnih materialov, od zibelke do zibelke in strateška opredelitev za krožno gospodarstvo! V prihodnje bo večji poudarek na ustvarjanju smisla kot na nenehnem stopnjevanju dobička. Družbena odgovornost se povečuje in želja po izboljšanju sveta gori v vseh generacijah. V ospredje stopa spoznanje o medsebojni obogatitvi – sodelovanje je boljše od konkurenčnega boja. Deljeni prostor (ang.: shared space) in sodelovalna maloprodaja (ang.: co-retailing) delujeta kot obogatitev za potrošnike. Trgovina deluje kot ekosistem, ki lahko preživi le skupaj z našim okoljem. S tako obliko povezanosti se ustvarjajo zamisli, rešitve, enklave produktivnega sodelovanja. Inovacija gre naprej.
S katerimi besedami bi naše najemnike pospremili na pot v novi svet?
Matthias Horx: Ključna beseda je transformacija. Uporabite moči za spremembe! Drznite si eksperimentirati. To uspe z regnozo: gre za duhovno tehniko, s katero se sami prestavimo v prihodnost, da se od tam ozremo v preteklost. Na ta način poustvarimo lok, ki nas povezuje s prihodnostjo. Ozrite se na to, kakšni ste bili med zaustavitvijo javnega življenja. Kako ste se odtlej spremenili? Nato pa poglejte naprej, v svet, ki ubira drugačne strune, igra drugo melodijo. Si lahko predstavljate, da ste tam? Regnoza omogoča vidik obvladovanja, spremembe.
Prihodnost se torej začne v glavi. Ponastavite se. Spremenite način razmišljanja. Bodite odločni. Navzven sporočajte jasnost in s tem pokažite, da vaša blagovna znamka zmore ustvarjati rešitve. Preživeti krizo pomeni, da je svet po njej malenkost boljši in da vsi prevzamemo svojo odgovornost za jutri. Z napetostjo pričakujte to, kar prihaja, bodite radovedni, zrite naprej. Kujemo načrte, imamo vizijo in cilje, s katerimi lahko ukrepamo daljnovidno. Regnoza pomeni razumeti, da smo sami del prihodnosti. MI smo sprememba, ki jo pričakujemo od sveta. Če se boste VI sami prenovili, bo svet nov. Potem boste spoznali, da je prihodnost že zdavnaj tu. Prihodnost je, podobno kot ljubezen, odločitev. Tako poteka sprememba, nič drugače. Spremeni sebe, in spremenil boš svet.